V naši vasi Žlebe in v sosednjih naseljih – Golo Brdo, Studenčice in Siničica – žal nimamo skupnostnega prostora, kjer bi se lahko krajani srečevali, sodelovali in organizirali kulturne ali družabne dogodke. Vse družabno in kulturno življenje se tako pogosto seli v mesta, medtem ko vezi med ljudmi na podeželju postopno slabijo, krajevna identiteta pa se izgublja. Kot dolgoletna prebivalka Žleb, ki v kraju tudi aktivno delujem, si že vrsto let prizadevam za spremembe na tem področju. Projekt Hiša na hribu, ki ga razvijamo že desetletje, temelji na skrbi za ohranjanje lokalne skupnosti, spodbujanju kulturnega udejstvovanja in povezovanju ljudi vseh generacij. V okviru omenjenih vsebin sem se načrtno srečevala s sokrajani – želela sem slišati njihovo mnenje: kaj pogrešajo, kako doživljajo umetnost in kulturo, ali čutijo potrebo po skupnih dogodkih. Odzivi so bili iskreni in srčni: ljudje si resnično želijo prostor, kjer bi se na različne načine lahko povezovali. Projekt Skedenj kulture neposredno odgovarja na dolgoletno prostorsko in kulturno vrzel – odsotnost skupnostnega prostora, kjer bi se krajani lahko srečevali, sodelovali in gradili občutek pripadnosti kraju. Brez takšnega prostora ter predanega in vizionarskega vodje, ki zna povezovati ljudi, je skoraj nemogoče vzpostaviti trajnejše skupnostne vsebine ali razvijati kulturne pobude. Pobuda prinaša pomembno priložnost za opolnomočenje lokalnih prebivalcev – še posebej v času, ko se podeželski kraji soočajo z vedno večjim priseljevanjem mestnega prebivalstva, ki pogosto ni vajeno vaške dinamike. S tem se dodatno poglablja izziv upada družbenega utripa in občutka povezanosti. Za podobne cilje si prizadeva tudi Turistično društvo Žlebe–Marjeta, vendar do danes jim ni uspelo najti primernega skupnostnega prostora. Prav zato verjamem, da ima projekt Skedenj kulture dodano vrednost za kraj in za ljudi, ki v njem živimo. Resda obstaja cerkev sv. Marjete z mežnarijo, a ta je težje dostopna in ni namenjena širši skupnosti oziroma razširjenim vsebinam.
Predlagam nadaljevanje obnove starega skednja ob moji hiši, ki smo ga delno z veliko mero lastnega truda in sredstev ter prostovoljnega dela že prenovili. Obnovljena je streha, narejena nova pozidava stene, kjer je bilo to potrebno, delno urejene notranje stene, narejen podest za deponijo artefaktov, napeljana elektrika, delno pripravljen prostor za kemični WC. Za korake naprej je zmanjkalo denarja. Gre za prostor z velikim simbolnim pomenom – ne le zaradi njegove preteklosti, temveč tudi zaradi vizije, ki jo vanj vlagamo: da postane srce krajevnega skupnostnega in kulturnega dogajanja. Bistvo predloga je preprosto in hkrati izjemno pomembno: omogočiti, da prostor skednja postane živ, dostopen in uporaben kot skupnostno in kulturno središče tako za vaščane kot tudi prebivalce okoliških krajev. V skednju se bodo izvajali: • kulturni dogodki (glasbeni večeri, lutkovne predstave, razstave, delavnice, počitniški program), • ustvarjalne delavnice in medgeneracijska druženja, • umetniške rezidence, • ter neformalna srečanja in pogovori med vaščani. Že letos, 7. junija, načrtujemo simbolično otvoritev prostora z glasbenim dogodkom in ustvarjalno delavnico, kasneje pa tudi lutkovno predstavo in razstavo rezidenčnih umetnikov. Zavedamo se, da prostor še ni povsem dokončan – predvsem z vidika udobja in izolacije pred vremenskimi vplivi (vročina in mraz) – a verjamemo, da mora prostor začeti živeti čim prej. Zato mu bomo prvi utrip in vsebino dali že letos, s prepričanjem, da bo z vsakim korakom bolj pripravljen služiti svojemu namenu.
Projekt poteka postopno, temelji pa na lastni pobudi, prostovoljnem delu in podpori prijateljev ter vaščanov. Do zdaj smo s skupnimi močmi že izvedli več pomembnih korakov: • obnovili poškodovano streho, ki jo je dvakrat poškodovalo neurje, • utrdili in delno obnovili zunanje stene objekta, • začeli pripravljati prostor za postavitev kemičnega WC, • napeljali elektriko, • naredili manjšo deponijo za shranjevanje artefaktov, • ter organizirali več načrtovalnih srečanj in pogovorov z lokalnimi prebivalci o potrebah in željah glede prostora. V naslednjih fazah želimo izvesti naslednje aktivnosti: • izvedbo toplotne izolacije strehe (z knaufom ali opažem), ki jih tudi prijavljamo, • dokončno ureditev prostora za mobilno sanitarno enoto (kemični WC), tudi to prijavljamo, • izolacijo sten izolacijo sten (če bodo sredstva to dopuščala), • osnovno notranjo ureditev za izvedbo dogodkov (osvetlitev, preprosta sedežna ureditev, varnostna oprema), • ter ureditev zunanjega prostora za manjša srečanja (odkop površine in položitev lesenega poda). Zavedamo se, da vseh načrtovanih del morda ne bo mogoče izpeljati kratkoročno, zato smo odprti za fazno izvedbo – pri čemer kot prednostno nalogo izpostavljamo izolacijo strehe, ki je ključna za osnovno funkcionalnost prostora, ter dokončanje prostora za kemični WC. Izolacija sten predstavlja večji finančni zalogaj, zato jo predvidevamo v naslednjih fazah. Veseli bomo vsake pomoči, saj si resnično prizadevamo, da ta prostor čim prej zaživi kot odprto, dostopno in srčno stičišče skupnosti.
Projekt se izvaja v vasi Žlebe, na zasebnem zemljišču ob hiši, ki sem jo podedovala po pokojni mami. Parcelna številka zemljišča: delno 314/8 in delno 314/16 Prilagam tudi pisno soglasje.
Projekt je že v teku in se bo nadaljeval v jeseni 2025. Zaključek predvidevamo do konca leta 2026, lahko pa tudi prej, če bodo razmere ugodne. Časovni okvir je deloma odvisen od vremenskih razmer in razpoložljivosti sredstev.
Za zdaj nismo pridobili dodatnih sredstev. Vse do sedaj opravljeno delo je bilo izvedeno prostovoljno, z veliko osebnega vložka, tudi osebne investicije, ali investicije preko Zavoda CCC, fizičnega dela in podpore prijateljev in znancev. Pripravljeni smo še naprej sodelovati z lastnim delom, kar pomeni: • čiščenje prostora po gradbenih posegih, • pomoč pri montaži izolacije in lesenih oblog, • organizacija kulturnih dogodkov brezplačno. V prihodnje bomo skušali poiskati tudi dodatne vire in pomoč, kot je to v naši/moji navadi 😊. Pripis: Predračun pošljem naknadno.
